Ko vam banka odobri kredit, nikar ne pozabite, da so s tem povezani tudi določeni stroški. Gre za stroške odobritve kredita in stroške zavarovanja kredita. Stroški odobritve kredita so pravzaprav nadomestilo banki za opravljeno storitev. Odvisni so od vrste kredita.
Stroški zavarovanja kredita pa predstavljajo glavnino stroškov kredita. Odvisni so od vrste kredita, vrste zavarovanja samega kredita in od dobe, namenjene za vračanje posojila. Običajno je moč stroške kredita preveriti v informativnem izračunu kreditov, katerega banke navadno ponujajo na svojih spletnih straneh.
Marsikomu se morda zdijo stroški kredita nepotrebni dodatni stroški, ki so lahko ob mesečnem odplačevanju posojila veliko dodatno breme, ko vzamemo posojilo. Vendarle so sploh zavarovanje kredita in stroški le-tega namenjeni za reševanje nepredvidljivih situacij, v katerih se kreditojemalec lahko znajde – na primer izguba zaposlitve, dolgotrajna bolezen, razne nezgode, ipd. Zavarovanje kredita je tako kritje, s katerim se banke zavarujejo, da bodo posojeni denar dobile nazaj. Z zavarovanjem pa je na drugi strani zavarovan tudi kreditojemalec, ki zavaruje svoj kredit in plača stroške tega zavarovanja glede na višino, vrsto in dobo odplačevanja posojila.
Ena izmed možnosti zavarovanja posojila je zavarovanje s porokom – gre za osebe, ki so kreditno in plačilno sposobni, da jamčijo za vaš kredit. Porok tako s svojim podpisom jamči, da bo namesto kreditojemalca poravnal vse obveznosti do banke, če kreditojemalec ne bo plačilno sposoben vrniti posojila. Koliko porokov potrebujete za določen kredit, je odvisno od vrste in višine kreditov, prav tako pa se v tej točki razlikujejo tudi pogoji posameznih bank. Tako je pri stanovanjskem kreditu povsem običajno, da banka zahteva dva kreditno in plačilno sposobna poroka. Banka pred odobritvijo nekoga kot poroka preveri njegovo kreditno sposobnost.
Druga možnost zavarovanja posojila je zavarovanje s hipoteko. Hipoteka pomeni z nepremičnino zavarovano terjatev. Pri tovrstnem zavarovanju gre za zastavitev nepremičnine za poroštvo denarnega posojila, ki ga želite pridobiti. Banka s tem dobi zastavno pravico na nepremičnini, kar pomeni stvarno pravico na tuji stvari. Z vrednostjo nepremičnine se lahko poplača obveznosti kreditojemalca, če ta ne izpolnjuje plačilne obveznosti kredita. Kot hipoteka pride v poštev bremen prosta nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Za zastavljeno nepremičnino lahko navedemo tudi nepremičnino, katero kupujemo s kreditom. Za nas lahko bremen prosto nepremičnino zastavi tudi tretja oseba. Če zastavimo novogradnjo, lahko višina odobrenega kredita običajno znaša do okoli 70% vrednosti zastavljene nepremičnine. Znesek zavarovanja večje vsote denarja za daljše obdobje je običajno precej visok, saj banka zahteva plačilo notarskih stroškov, stroškov banke, vpisa zastavne pravice v Zemljiško knjige, plačilo cenitve nepremičnine itd.
Pri tej obliki zavarovanja posojila zavarovalnici plačujemo zavarovalno premijo. V osnovi se banka zavaruje pri zavarovalnici, ki v primeru nezmožnosti odplačevanja kredita, banki poravna kredit, nato pa se mora z nadaljnjo izterjavo kredita ukvarjati sama. Banke imajo običajno z določenimi zavarovalnicami sklenjene pogodbe, se pa stroški zavarovanja kredita razlikujejo od banke in od zavarovalnice. Na stroške vplivata višina kredita in odplačilna doba.
Poleg navedenih oblik je v dogovoru z banko kredit moč zavarovati tudi na druge načine. Tako lahko zastavimo vrednostne papirje, depozite, police življenjskega zavarovanja (v višini že vplačanih sredstev), zastavo drugih nepremičnin in premičnin itd. Običajno je, da zastavljeno lastnino oceni sodni cenilec.
Izjemoma je mogoče najeti tudi kredit brez zavarovanja. Banke svoje dolgoletne komitente lahko oprostijo plačila stroškov zavarovanja kredita, sploh ko gre za kratkoročne kredite. Pred odobritvijo kredita brez zavarovanja banka preveri boniteto kreditojemalca, ki mora imeti redne mesečne prilive ter mora izkazovati solidno finančno poslovanje v preteklosti.
