Tudi pri nas banke počasi popuščajo pod pritiskom, ki ga nanje vrši Evropska centralna banka in uvaja ležarine, ki jih v evro območju zunaj naše države že poznajo. Novost, s katero se pri nas srečujemo prvič, so prvi uvedli pri NLB, ki v svoje poslovanje vpeljuje ležarine oziroma negativne obrestne mere na depozite nad 3 milijoni evrov. Glede na to, da je NLB pri nas vodilna sistemska banka, je pričakovati, da ji bodo v tem sledile tudi druge banke. V NLB so se tako odločili, da bodo negativno obrestovali depozite pravnih oseb za zneske nad 3 milijoni evrov in za sredstva na klasičnih poslovnih računih, pri katerih bo povprečno mesečno stanje presegalo 3 milijone evrov. Banki NLB je pri uvajanju ležarin sledila tudi državna Abanka. Uvedba ležarin naj bi bila tako posledica politike Evropske centralne banke, ki je pripeljala do obstoječih razmer in težav bank s povečanimi stroški pri upravljanju likvidnosti. Pri NLB so sicer zatrdili, da bi v primeru spremenjene politike ECB, ukrep lahko tudi spremenili. Seveda se je veliko občanov, ki imajo odprte račune pri NLB, ob tej novici ustrašilo tega, da bi NLB v prihodnje uvedla ležarine tudi za fizične osebe. Pri NLB so sicer zatrdili, da tega trenutno ne nameravajo storiti.
Ker so pri nas ležarino uvedli na depozite, se podjetja lahko odločijo za to, da svoja sredstva preusmerijo iz depozitov v alternativne oblike naložb. Tako se lahko odločijo za npr. naložbe v sklade, dolžniške vrednostne papirje id. Če smo bili v preteklih letih priča velike depozitne rasti, pa se tega za letos ni nadejati. Strokovnjaki menijo, da se bo pritisk na zmanjšanje bilančne vsote banke NLB še povečeval.
Velik del depozitov so v preteklem letu predstavljali tudi depoziti države. Ti ob novih ukrepih in trenutno aktualni politiki Evropske centralne banke pomenijo za banko NLB breme. Zdi se, da se je finančna situacija z uvedbo ležarin zares obrnila na glavo. Včasih je namreč država s svojimi depoziti krepila našo največjo banko, danes pa, zaradi negativnih obrestnih mer, depoziti države za banko pomenijo breme in dodatne nezaželene stroške. Uvedba ležarine torej pomeni zaračunavanje nadomestila za vsak nov depozitni posel, ki bo vreden preko 3 milijone evrov. Ukrep, ki se zdi med podjetji in ostalimi komitenti banke povečini nepriljubljen, so pri Banki Slovenije komentirali kot povsem običajno prakso, kateri smo priča na celotnem evrskem območju, kjer se države srečujejo z izjemno nizkimi obrestnimi merami.
Pri nas imajo fizične osebe na računih bank preko 15 milijard evrov. Kljub temu strokovnjaki menijo, da banke zanje ležarine ne bodo uvedle. Se pa večina finančnih analitikov strinja, da si manjši deponenti in fizične osebe v prihodnosti lahko obetajo dvig stroškov za bančne storitve.
