Valuta je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot denarna enota neke države. Valuta je tako lahko domača, lahko je tuja, lahko jo menjamo, vrednost pa ji lahko raste ali pada. Valuta je lahko v ekonomskem smislu tudi denarni sistem neke države, glede na določeno vrednost denarne enote oziroma valute. V tem smislu lahko država reformira valuto, valuta je lahko prosta, papirna, itd. Valuta je lahko tudi zlata ali srebrna – pač glede na to, ali je denarna enota vezana na vrednost srebra ali pa na vrednost zlata. Valuto lahko menjavamo, kupujemo, prodajamo. Valuta se lahko tudi razvrednoti, v tem primeru rečemo, da je prišlo do devalvacije valute. Slovenska valuta je bila pred uvedbo evra leta 2007 slovenski tolar.
Denarna enota oziroma valuta ima svojo vrednost. Vrednost valute je bila najprej povezana s protivrednostjo neke druge dragocenosti, npr. zlata. Danes za vrednost valut in tudi za tečaj oz. razmerja med različnimi denarnimi valutami skrbijo centralne banke. Te sestavljajo v glavnem strokovnjaki – ekonomisti, ki se ukvarjajo s fiskalnimi politikami države in z uravnavanjem, prilagajanjem in tudi opazovanjem raznih finančnih mehanizmov. Če je valuta mednarodno razširjena, npr. kot je evro, potem presega meje držav in zahteva, da centralne banke raznih držav medsebojno mednarodno sodelujejo. Valute se uporabljajo kot sredstvo menjave vrednosti, toda pogoj za to je, da valuta na določenem območju velja za zakonito plačilni sredstvo. Če odpotujemo v drugo državo z drugo valuto, moramo poskrbeti za pretvorbo domače valute v tujo valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo v drugi državi. Kot nosilec vrednosti valute se uporablja gotovina (denar), lahko pa tudi razni vrednostni papirji.
Evro je eden izmed najbolj vidnih simbolov evropskega povezovanja držav članic. Evro je tako skupna valuta kar 19 držav članic. Kot plačilno sredstvo ga uporablja 338,6 milijona državljanov Evropske unije. Za države članice in njihove državljane pomeni skupna valuta veliko ugodnosti in poenostavlja potovanje ter nakupovanje po ostalih evropskih državah. Evro je del monetarne unije, kar pomeni usklajevanje fiskalnih in ekonomskih politik držav članic, skupno valuto in skupno monetarno politiko. Evro je bil prvič uveden kot knjižni denar (za negotovinska plačila ter računovodske posle) s 1. januarjem leta 1999. Kovance in bankovce pa so ljudje dobili v obtok leta 2002. Evro uporabljajo nekatere države, ki skupaj tvorijo evrsko območje. Poleg teh Evropsko unijo tvorijo tudi druge države članice, ki evra še niso uvedle (npr. Hrvaška, Češka, Poljska, Švedska, Bolgarija, Madžarska in Romunija). Evro pa je uradna valuta v naslednjih državah članicah: Španija, Slovenija, Slovaška, Avstrija, Ciper, Belgija, Francija, Grčija, Irska, Finska, Estonija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Luksemburg, Malta, Litva, Latvija in Portugalska. Na območju Evrope obstajajo tudi nekatere države članice, katerim evra ni treba sprejeti kot enotno, skupno valuto (npr. Danska, Velika Britanija).
Na območju Evrope večina držav uporablja evro (članice EU), v ZDA je uradna valuta dolar, obe valuti pa sta relativno uporabni tudi v številnih drugih državah po svetu in jih je mogoče brez težav zamenjati ali celo uporabiti kot plačilno sredstvo. Poglejmo si nekaj najbolj pogostih valut poleg evra:
Poleg zgoraj omenjenih valut, ki jih pozna večina izmed nas, pa obstajajo tudi alternativne valute. Gre za kripto valute oziroma digitalne valute. Najbolj poznana med njimi je Bitcoin, čeprav danes še zdaleč ni več edina, ampak ima kar nekaj »posnemovalcev« (Litecoin, Namecoin, itd.). V obtoku oziroma na voljo je omejena količina takšne virtualne valute, nad njo ne bdijo finančne institucije, ampak se njena vrednost v celoti določa glede na ponudbo in povpraševanje v spletnih menjalnicah. Pri tem so obogateli seveda tisti, ki so se trgovanja s kripto valutami spomnili prvi. Pri Bitcoinu se sicer ne ve točno, kdo je tvorec te valute in ali za njo nemara stoji celo skupina ljudi. Prav tako te valute nihče ne uravnava, ampak se uravnava sama – samodejno na podlagi matematičnega algoritma. Bitcoin in podobne digitalne valute se pogosto uporabljajo takrat, ko želijo uporabniki svoje prihranke na ta način umakniti iz bank. Gre za anonimne valute, kar pomeni, da lahko ljudje na ta način prikrijejo svoje bogastvo oziroma finance. Pri tem pa je potrebno biti pozoren, saj so z preteklosti že znani primeri, ko so ljudje na tak način izgubili tudi po več deset tisoč dolarjev. Čeprav gre za virtualno valuto, se je že zgodilo, da so komu denar ukradli ali pa ga je izgubil v menjalni platformi. Pri tem se je vedno potrebno zavedati, da se vrednost takšne virtualne valute lahko zelo hitro spreminja in pade celo na vrednost nič. Prav tako so mnogi finančniki zaskrbljeni, saj menijo, da so tovrstne kripto valute lahko odlična priložnost za nelegalno pranje denarja. Prav tako ljudje naj ne bi kupovali Bitcoinov z denarjem, ki ga v resnici nimajo oziroma si nakupa zares ne morejo privoščiti. Na nek način je potrebno z virtualnimi valutami in virtualno denarnico ravnati enako ali pa še celo bolj previdno kot ravnate z običajnimi bankovci in kovanci v navadnih denarnicah. Nakup z valuto Bitcoin poteka tako, da posameznik za nakup uporabi aplikacijo »bitcoin denarnico« tako, da za to uporablja pametni telefon. S telefonom kupec tudi poskenira podatkovno kodo prodajalca in nakaže valuto. Na enak način je mogoče prejeti tudi plačila ali npr. donacije. Zaenkrat so stroški za takšne transakcije nični, ker ne potekajo preko bank. Valuto Bitcoin je mogoče pretvoriti tudi v evre ali druge valute.
