Zgodovina švicarskega franka

Zgodovina švicarskega franka

svicarski frank

Švicarski frank je uradna valuta Švice, njena ISO oznaka pa je CHF (CH – latinski izraz Confoederatio Helvetica). Švicarski frank velja za uradno valuto tudi v Liechtensteinu. Kot zakonito plačilno sredstvo švicarske franke uporabljajo tudi v italijanski Campione d’Italia. En frank je sestavljen iz 100 rapov . V obtoku so v pogosti uporabi kovanci vrednosti: 5,10, 20 centimov/rapov, ½, 1, 2 in 5 frankov in bankovci: 10, 20, 50, 100, 200 in 1000 frankov. Bankovce izdaja Švicarska narodna banka, kovance pa Zvezna kovnica Swissmint. Ker se v Švici uradno uporablja več jezikov, je na kovancih, zaradi svoje nevtralnosti, uporabljen latinski jezik. Švicarski frank je v zgodovini veljal za izjemno stabilno in varno valuto s praktično nično inflacijo, pri čemer je bilo zakonsko določeno, da je minimalno 40 % izdanega denarja zavarovano z zlatom. V času recesije in globalne finančne krize pa je vrednost švicarskega franka po letu 2011 močno padla, kar je močno pretreslo finančne trge.

Zgodovina švicarskega franka

LETO MEJNIK V RAZVOJU
PRED 1798 V obtoku je bilo okoli 860  različnih kovancev, saj so jih izdelovale različne kovnice, mesta, kantoni – posledica tega so različni monetarni sistemi, različne vrednosti kovancev, ipd.
1798 – 1803 Uporaba enotne valute, ki je bila sestavljena iz 100 centimov (=10 batzen)
1803-1850 V obtoku je še vedno vsaj 8000 različnih kovancev in bankovcev, katere so v državo večinoma prinesli trgovci iz tujine; prve bankovce so v tistem času začele izdajati tudi nekatere privatne banke; monetarni sistem je bil zaradi tega zelo zapleten
1848 Nova Švicarska zvezna ustava določi, da lahko denar odslej izdaja zgolj Zvezna vlada
1850 S prvim zveznim zakonom uzakonijo frank kot denarno valuto Švice – frank je nadomestil različne valute, ki so jih dotlej uporabljali različni švicarski kantoni
1865 Švica s Francijo, Belgijo in Italijo oblikuje Latinsko denarno unijo (obstajala do 1927)
1936 Vrednost franka se v času velike depresije (finančna kriza) razvrednoti
1945 Švica se pridruži sistemu Bretton Woods; 1 USD = 4.30521 frank
1949 1 USD = 4.375 frank (1 frank = 0.203125 g zlata)
2000 Z referendumom se ukine zakonska obveza, da je 40% izdanega denarja zavarovanega z zlatom
2005 Švicarska narodna banka je posedovala 1.290 t zlata, kar je predstavljalo 20 % njenih sredstev
2011 Zaradi masovne precenjenosti franka in dolžniške krize v Evropi, Švicarsko narodno banko pozovejo k   povečanju likvidnosti franka; zaradi naraščanja moči valute se Švicarska narodna banka odloči za omejitve (1 eur =1,20 CHF); vrednost franka v primerjavi z evrom (8,8%) in USD (9,5%) močno pade; padec močno preseneti vse, saj je frank dolgo veljal za najbolj stabilno valuto
2014 Na referendumu zavrnejo predlog, da bi obnovili zahtevo po 20% zavarovanju švicarskega franka
2015 Švicarska narodna banka odstrani omejitev valute in vrednost franka v primerjavi z evrom se takoj poveča za 23 %, v primerjavi z USD pa 21%
Uspešno ste se prijavili na brezplačne e-novice.
Recapcha
Prosimo obkljukajte test.
Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani