Zgodovina yena

Zgodovina yena

yen

Yen, Juan ali Renminbi – vse to so poimenovanja za kitajsko denarno valuto, ki se na ozemlju Kitajske uporablja danes. Morda se še najredkeje sliši ime Renminbi, ki ima pomen »ljudski denar«. Mednarodno najpogosteje se za kitajsko denarno valuto tako uporablja poimenovanje juan/yen, ki velja za uradno denarno valuto na večjem delu Ljudske republike Kitajske (izjema je Hong Kong in Macau). Juan ima po standardu ISO 4217 tri-črkovno oznako CNY (okrajšava za »Chinese yuan«) ali tudi CNH (pri menjavi juana v Hong Kongu). Desetina juana je poimenovana jiao, stotin pa fen. Skozi leta in premik Kitajske od pretežno poljedelske in kmetijske k tržni ekonomiji je tudi denarna valuta juan postala vse bolj mednarodno pomembna – v letu 2013 je tako juan postala 8. svetovno najbolj zamenjana denarna valuta.

Zgodovinski razvoj valute

V obdobju Republike Kitajske je na območju države obstajalo več različnih valut, ki pa so se sčasoma vse preobrazile v različico valute juan (silver/srebrni juan, gold/zlat juan, itd.). Ko je oblast in večji del ozemlja na Kitajskem prevzela komunistična partija, je Ljudska banka na Kitajskem leta 1948 začela izdajati enotno valuto za uporabo na ozemljih, katera je nadzorovala Komunistična partija Kitajske. Tiskan denar je zamenjal večino drugih valut, ki so pred tem krožile na ozemlju Kitajske. Juan je v tistem času imel več različnih poimenovanj, junija leta 1949 pa se je zanj uveljavilo ime Ljudska valuta ali renminbi.

V prvi seriji natisnjenih bankovcev, je bilo izdanih 62 različic. Vse so bile ukinjene leta 1955, ko je bila izdana druga serija kitajskega juana oziroma renminbija. Doslej je bilo natisnjenih in izdanih že več serij. Valuta juan pozna tako bankovce kakor kovance. Obstajajo kovanci po 0.01, 0.02, 0.05, 0.1, 0.5 in kovanec za 1 juan ter bankovci po 0.1, 0.2, 0.5, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 juanov.

Če je v preteklosti Kitajska država veljala za pretežno zaprto in ne-kapitalistično oz. ne-tržno usmerjeno državo, se v zadnjih desetletjih Kitajska vse bolj odpira in postaja ena izmed svetovno vodilnih tržnih ekonomij. Na Kitajskem je danes proizvedena glavnina izdelkov, ki jih prodajamo in uporabljamo tako v Evropi kakor v Ameriki. Vse to ima za posledico tudi internacionalizacijo juana, ki je po vrednosti močno zrasel ter tako postal bolj stabilna denarna valuta kot je bil v preteklosti, ko so Kitajsko pretresale tudi številne vojne in notranji spori. Glede na ekonomski in industrijski razvoj Kitajske je pričakovati, da bo juan kot valuta še okrepil svojo vlogo, prav tako se pričakuje, da bo Kitajska še povečevala svoj tržni delež in krepila svoje gospodarstvo.

Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani