Ljudje danes vse več uporabljajo spletno bančništvo. Seveda se pri tem postavlja vprašanje, ali je uporaba spletnih bank sploh varna. Gotovo boste naleteli na kar nekaj skeptikov, ki bodo trdili, da je težko z gotovostjo govoriti o zares varnem spletnem bančništvu. Vsekakor se je potrebno zavedati, da povsem 100% varnosti, brez kančka dvoma, na spletu, kot tudi drugje v življenju, preprosto ni. V veliki meri za stopnjo varnosti veliko naredimo uporabniki sami, če se na spletu obnašamo previdno in preudarno. Na ta način lahko dejansko storimo maksimalno za svojo spletno varnost. Dejstvo je, da enega vsemogočnega programa, ki bi v celoti zaščitil spletno bančništvo, ni. Za zares varno poslovanje preko spletne banke je zato potrebno ravnati v skladu z nekaj preprostimi napotki.
Slovenske banke v večini ponujajo dva tipa elektronskega bančništva. Pri obeh gre za preverbo z avtentikacijo.
Pri nas je v navadi uporaba 2-faktorske avtentikacije – »nekaj, kar veš + nekaj, kar imaš«. Prvi del lahko pomeni osebno geslo, drugi pa digitalni certifikat. Če hočemo dostopati do svojega e-računa, moramo poznati oboje. Nekdo, ki bi hotel vdreti v vaš osebni e-račun, bi moral poznati torej tako geslo kakor certifikat – do obojega se najpogosteje dokoplje preko okužbe z zlonamerno kodo. Obstajajo specializirani programi, ki beležijo pritiske tipk – na ta način se prestrežejo gesla. Če imate na računalniku shranjen tudi digitalni certifikat, ga takšni programi lahko pošljejo napadalcu.
Druga oblika elektronskega bančništva pri nas pa je uporaba ponovnega gesla in generatorja gesel, ki izgleda kot majhen kalkulator. Ob vstopu v vašo e-banko, vsakič znova ustvarja naključna enkratna gesla. Možnost zlorabe je pri uporabi takšnega generatorja manjša. Še vedno pa je dobro upoštevati nekaj varnostnih napotkov tudi pri tej obliki spletnega bančništva:
