Brezstične kartice temeljijo na brezstični tehnologiji, ki je poznana že kar nekaj časa. Prvič se je tovrstna tehnologija uporabljala v plačilne namene leta 2000, sprva v ZDA, v Evropo pa je tak način plačevanja prišel nekoliko kasneje. Brezstična tehnologija se je v letih uporabe kar se tiče varnosti močno razvila.
V kolikor plačujemo z brezstično kartico, potem na prodajnem mestu kartice ni potrebno več vstavljati v režo POS terminala, ampak jo samo približamo napravi. Brezstične kartice namreč delujejo na podlagi NFC tehnologije (Near Field Communication), kar pomeni, da majhen čip na kartici preko majhne antene vse potrebne podatke posreduje POS terminalu. Ko torej prodajalec potrdi znesek za plačilo, uporabnik brezstično kartico zgolj približa terminalu na označeno mesto, počaka na zvočni in/ali svetlobni signal in plačilo je izvedeno. V kolikor je znesek nakupa manjši od 15 evrov, ni več potrebno vnašati številke PIN, če pa znesek plačila presega to vsoto, potem mora kupec plačilo še vedno potrditi s svojo številko PIN. Po opravljenem nakupu dobi kupec tudi izpisek – potrdilo o izvedenem plačilu.
Glavne slabosti se nanašajo na pomisleke o varnosti tovrstnih kartic. Pri zneskih pod 15 evrov tako kupec kartico samo približa POS terminalu in s tem je plačilo izvedeno – brez tipkanja številke PIN. To pomeni, da lahko prihaja tudi do določenih zlorab – v primeru, da vam kartico ukradejo, lahko brez poznavanja številke PIN, kupijo izdelke do vrednosti 15 evrov, seveda dokler kartice, zaradi kraje, ne prekličete.
Ne glede na to, da sedaj že mnogo trgovin posluje z uporabo brezstične tehnologije, se moramo lastniki kartic še vedno zavedati, da imamo z uporabo brezstične kartice pravzaprav v rokah svoj denar. Uporaba tovrstne kartice mora biti zato enako previdna in odgovorna, kot če bi poslovali z gotovino ali klasično kartico. Vselej moramo kot lastnik kartice vedeti, kje jo imamo in kdo z njo rokuje. Po drugi strani pa brezstična kartica daje uporabniku večji nadzor nad poslovanjem s kartico, saj je ne rabi več dajati v roke trgovcu, ki bi urejal vse tisto, kar sedaj ureja brezstična tehnologija.
Sprva je bila ta tehnologija namenjena predvsem za plačevanje vsakodnevnih nakupov – torej zneskov v manjših vrednostih. Skozi čas pa se je pokazala potreba po tem, da bi se takšne kartice uporabljale za kakršne koli nakupe. Danes je brezstične kartice mogoče uporabljati za raznolike nakupe, na primer tudi za nakup avtomobila. Edina razlika je, da pri zneskih nad 15 evrov pri nakupu vtipkamo še PIN.
Kupec lahko blagajno, kjer je možno plačevanje na način brezstične tehnologije, prepozna po znaku na POS terminalu – znak prikazuje roko, ki brezstično kartico prislanja k terminalu. Tako je na nazoren način prikazano, ali je na določenem mestu mogoče plačevati z uporabo brezstičnega načina.
