Švicarski frank je uradna valuta Švice, njena ISO oznaka pa je CHF (CH – latinski izraz Confoederatio Helvetica). Švicarski frank velja za uradno valuto tudi v Liechtensteinu. Kot zakonito plačilno sredstvo švicarske franke uporabljajo tudi v italijanski Campione d’Italia. En frank je sestavljen iz 100 rapov . V obtoku so v pogosti uporabi kovanci vrednosti: 5,10, 20 centimov/rapov, ½, 1, 2 in 5 frankov in bankovci: 10, 20, 50, 100, 200 in 1000 frankov. Bankovce izdaja Švicarska narodna banka, kovance pa Zvezna kovnica Swissmint. Ker se v Švici uradno uporablja več jezikov, je na kovancih, zaradi svoje nevtralnosti, uporabljen latinski jezik. Švicarski frank je v zgodovini veljal za izjemno stabilno in varno valuto s praktično nično inflacijo, pri čemer je bilo zakonsko določeno, da je minimalno 40 % izdanega denarja zavarovano z zlatom. V času recesije in globalne finančne krize pa je vrednost švicarskega franka po letu 2011 močno padla, kar je močno pretreslo finančne trge.
| LETO | MEJNIK V RAZVOJU |
| PRED 1798 | V obtoku je bilo okoli 860 različnih kovancev, saj so jih izdelovale različne kovnice, mesta, kantoni – posledica tega so različni monetarni sistemi, različne vrednosti kovancev, ipd. |
| 1798 – 1803 | Uporaba enotne valute, ki je bila sestavljena iz 100 centimov (=10 batzen) |
| 1803-1850 | V obtoku je še vedno vsaj 8000 različnih kovancev in bankovcev, katere so v državo večinoma prinesli trgovci iz tujine; prve bankovce so v tistem času začele izdajati tudi nekatere privatne banke; monetarni sistem je bil zaradi tega zelo zapleten |
| 1848 | Nova Švicarska zvezna ustava določi, da lahko denar odslej izdaja zgolj Zvezna vlada |
| 1850 | S prvim zveznim zakonom uzakonijo frank kot denarno valuto Švice – frank je nadomestil različne valute, ki so jih dotlej uporabljali različni švicarski kantoni |
| 1865 | Švica s Francijo, Belgijo in Italijo oblikuje Latinsko denarno unijo (obstajala do 1927) |
| 1936 | Vrednost franka se v času velike depresije (finančna kriza) razvrednoti |
| 1945 | Švica se pridruži sistemu Bretton Woods; 1 USD = 4.30521 frank |
| 1949 | 1 USD = 4.375 frank (1 frank = 0.203125 g zlata) |
| 2000 | Z referendumom se ukine zakonska obveza, da je 40% izdanega denarja zavarovanega z zlatom |
| 2005 | Švicarska narodna banka je posedovala 1.290 t zlata, kar je predstavljalo 20 % njenih sredstev |
| 2011 | Zaradi masovne precenjenosti franka in dolžniške krize v Evropi, Švicarsko narodno banko pozovejo k povečanju likvidnosti franka; zaradi naraščanja moči valute se Švicarska narodna banka odloči za omejitve (1 eur =1,20 CHF); vrednost franka v primerjavi z evrom (8,8%) in USD (9,5%) močno pade; padec močno preseneti vse, saj je frank dolgo veljal za najbolj stabilno valuto |
| 2014 | Na referendumu zavrnejo predlog, da bi obnovili zahtevo po 20% zavarovanju švicarskega franka |
| 2015 | Švicarska narodna banka odstrani omejitev valute in vrednost franka v primerjavi z evrom se takoj poveča za 23 %, v primerjavi z USD pa 21% |
